Kamniški kulturniki o prihodnosti umetnosti in kulture
Kamniški kulturni maraton so otvorili Gašper Selko, Pino Pograjc in Anže Zorman, ki so se pogovarjali o stanju kulture v Kamniku ter izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prihodnost.
Pesnik in pisatelj Pino Pograjc, ki vodi pesniški krožek v kamniški knjižnici, opaža upad zanimanja za kulturo, čeprav lokalna skupnost, predvsem MC Kotlovnica in knjižnica Franceta Balantiča, nudita podporo. Glasbenik Gašper Selko poudarja pomen sodelovanja in vračanja znanja skupnosti ter iskanje priložnosti za deljenje umetnosti. Anže Zorman, nekdanji samozaposleni v kulturi, zdaj zaposlen na Ministrstvu za kulturo, izpostavlja željo po normalizaciji umetnosti in večji podpori kulturnim domovom. Med pomembnimi pobudami omenja kroženje kulturnih projektov, vzpostavitev mreže rezidenčnih centrov in razvoj kulturno-umetnostne vzgoje.
Kreativna industrija - Kreativna četrt Barutana
Drugemu sklopu maratona sta se Maticu Mačku pridružila Rok Kosec (MC Kotlovnica) in Nika Škrjanec (Kikštarter), ki sta predstavila pomen kreativne industrije in vizijo razvoja Kreativne četrti Barutana (KČB).
Rok Kosec je povedal, da je začetek KČB povezan s Kulturnim društvom Priden možic, saj so želeli raziskati potencial območja. Kreativna industrija združuje kulturo in sodobne dejavnosti, kot so programiranje, video produkcija ipd.. V sklopu Erasmus+ projekta Naredimo KČB so mladi oblikovali vizijo razvoja, pri čemer so se zgledovali po centru Rojc v Puli. Želja je, da bi se MC Kotlovnica preselila v KČB, ki bi postala eno ključnih kreativnih območij Kamnika, s tem pa bi mesto dobilo infrastrukturo za razvoj in nova delovna mesta.
Nika Škrjanec je predstavila delovanje Kikštarterja, organizacije za spodbujanje podjetništva, ki v svojih prostorih združuje pisarne, tehnično delavnico in skupne prostore. Poudarja, da je sodelovanje med kulturo in podjetništvom nujno – podjetnik mora razumeti kulturo, kulturnik pa poslovni svet. Po njenem mnenju bi bila strateško načrtovana KČB velik doprinos Kamniku, saj bi omogočila prostor za delo, ustvarjanje in druženje ter pozitivno vplivala na turizem.
Oba sogovornika poudarjata, da je Barutana močno ustvarjalno območje, ki ga je vredno raziskati in razvijati. Njuna želja je, da se zgodba KČB nadaljuje in postane pomemben del kamniškega kreativnega razvoja.
Izobraževanje v kulturi
V tretjem sklopu sta Goran Završnik (koordinator kulturnega programa v JZKK) in Mojca Fuchs Lukežič (učiteljica slovenščine na OŠ Marije Vere, kulturna koordinatorka, članica gledališke skupine učiteljev) poudarila pomen povezovanja izobraževanja in kulture ter izzive, s katerimi se soočajo.
Goran Završnik poudarja, da si želijo slediti trendom vključevanja kulturnih vsebin v šole prek kulturnih domov. V ta namen deluje koordinacijska skupina, sestavljena iz predstavnikov osnovnih in srednjih šol, predstavnika JSKD, občine in javnih zavodov. Vloga skupine se bo s kulturnim programom še okrepila. Ključno je ozaveščanje učencev o poklicih v kulturi ter njihovem pomenu. Prav tako je nujno vzpostaviti pravo ravnovesje med komercialnimi in javnimi dejavnostmi – komercialni sektor ne sme prevladati, a je nujen del celotnega sistema.
Mojca Fuchs Lukežič izpostavlja pomen učiteljev kot povezovalcev kulture in izobraževanja ter vloge kulturne vzgoje pri oblikovanju širšega znanja učencev. Sodelovanje šol z JZKK in MC Kotlovnica omogoča učencem vpogled v dejansko produkcijo in izkušnjo ustvarjanja na pravem odru, s tem pa projekte naredijo bolj strokovne in podkrepljene z znanjem ter s tem ustvarjajo širino. Opozarja, da premalo sredstev omejuje sodelovanje z javnimi institucijami ter da izobraževanje pogosto izgublja vrednost, ker je brezplačno, medtem ko komercialne dejavnosti pridobivajo moč.
Oba sogovornika poudarjata, da je prihodnost kulturnega izobraževanja v usklajenem sodelovanju šol in ostalih institucij, ki bo mladim omogočilo dostop do kakovostnih kulturnih vsebin ter jih spodbujalo k ustvarjalnosti.
Prireditvena industrija
Govorniki zadnjega dela kulturnega maratona so bili Primož Jeras (JZKK), Luka Svetec (Javni zavod za turizem in šport) in Dušan Letnar (Foto klub Kamnik), ki so izpostavili ključne izzive in priložnosti pri organizaciji dogodkov v mestu.
Po besedah Dušana se vsaka prireditev začne z željo po organizaciji, nato pa sledi iskanje pravega trenutka in povezovanje različnih deležnikov. Primož opozarja, da organizacija ni le izbira datuma in lokacije, ampak vključuje tudi birokracijo, tehnične zahteve, varnostne predpise ter usklajevanje z različnimi organizacijami (IPF, SAZAS, Publicus itd.). Luka izpostavlja raznolikost dogodkov, ki jih organizirajo, pri čemer so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine posebni zaradi osredotočenosti na slovensko tradicijo. Na teh dneh je zelo pester kulturni program, s tem pa sodelujejo tudi z ostalimi deležniki v Kamniku, ki se bolj spoznajo na kulturni del, ZTŠK, kot močen turistični deležnik pa se usmeri predvsem v to – lokalno gostinstvo, pivovarje, predstavitev turističnih ponudnikov ipd.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja zaprtja mestnega jedra za promet. Primož meni, da Kamnik nima pravega osrednjega trga, kjer bi se ljudje lahko zbirali, saj je za vsako večje dogajanje potrebno zapirati ceste, kar povzroča negodovanje prebivalcev. Predlaga postopno zapiranje dela mestnega jedra, kar bi omogočilo razvoj kulturnega in družabnega življenja. Luka idejo podpira, saj bi izboljšani pogoji za organizatorje dogodkov in društva omogočili več kvalitetnih prireditev.
Eden največjih izzivov ostajajo finance. Dušan predlaga izdelavo načrta urbane infrastrukture, vključno s stalnimi panoji za razstave in galerijo, ki bi predstavljala izložbeno okno Kamnika. Primož opozarja, da število prireditev v Domu kulture na zelo visokem nivoju, zato bi bilo smiselno nekatere dogodke, kjer kvaliteta ni primarni cilj, premestiti na druge lokacije.
Kljub izzivom so se sogovorniki strinjali, da Kamnik potrebuje raznolike dogodke, ki zadovoljujejo široko publiko. Ključno je sodelovanje različnih deležnikov, prilagajanje mestne infrastrukture in zagotavljanje finančne podpore, da se bo prireditvena industrija lahko še naprej razvijala.
Dogodek so pripravili Kulturno društvo Priden možic, Javni zavod za kulturo Kamnik, in MC Kotlovnica. Celoten maraton je povezoval Matic Maček.
